Prehrana vojakov v času soških bitk
Med vojno je bila glavna skrb namenjena vojski. Njeno oskrbovanje je delovalo kot podjetje. Iz različnih virov je razvidno, da je bilo pomanjkanje med civilisti večje kot med vojaki.
Avstro-ogrskim vojakom so hrano, podobno kot orožje in ostalo opremo, dovažali po železnici. V poljskih kuhinjah neposredno za bojiščem so pripravljali tople obroke in z njimi oskrbovali vojake v jarkih in kavernah. Italijanski vojaki so živeli bolje kot avstrijski. Obrok je znašal do 4085 kalorij. Pripravljali so tri vrste obrokov glede na to, komu so bili namenjeni: npr. vojakom na fronti in tistim v zaledju.
Avstro-ogrski vojaški predpisi so pri oskrbi vojske upoštevali nacionalno in versko pripadnost vojakov. Obroki so bili predvideni za enajst različnih etničnih skupin. Bili so treh vrst: polni (Volle Portion), navadni (Normalportion) in rezervni (Resesrveportion). Polni obroki so bili predvideni za enote, kjer ni bilo pomanjkanja in so bile varno in statično nameščene. Navadni obroki so bili nekoliko manjši, namenjeni so bili oskrbi enot na bojišču, med spopadi ali med premiki. Rezervni obrok je veljal za železni vojaški obrok hrane. Vseboval je dve pločevinki kave po 46 g, pločevinko konzerviranega govejega ali prašičjega mesa, ki sta tehtali med 200 in 400 g, lahko sta vsebovali tudi omako, v obroku je bilo 200 g prepečenca,18 g tobaka in 30 g soli v posebni škatlici. Proti koncu vojne so avstrijski vojaki trpeli veliko pomanjkanje. Živeli so v zelo kritičnih razmerah. Nekateri podatki iz januarja 1918 navajajo, da se je obrok zmanjšal od komaj 200 g na 165 g kruha in 28 g mesa dnevno.
Izbor receptov tradicionalnih jedi narodov udeleženih na soški fronti
Dolina Soče, Kras in ozemlje ob spodnjem toku reke Piave ter njihovo zaledje so bili med triinpolletno vojno (maj 1915 - november 1918) svet v malem. Domače prebivalstvo, vojaki in ujetniki so pripadali več kot dvema ducatoma narodov in kultur.
Ta raznolika množica ljudi je izhajala iz različnih kultur in tradicij, večinoma evropskih. Skladno s tem so imeli tudi različne prehranjevalne navade. V spomin na domačine, vojake in vojaške ujetnike, ki so ob Soči ali v begunstvu trpeli veliko pomanjkanje, smo v kuharski knjigi izbrali recepte narodov, katerih pripadniki so bili v okviru avstro-ogrske ali italijanske armade udeleženi v bojih na soški fronti.
V knjigi je opisana prehrana civilistov in vojakov na Goriškem v času bojev na Soči, opisani so recepti, ki prikazujejo varčno in revno kuhinjo med prvo svetovno vojno. Večji del knjige pa je namenjen izboru receptov značilnih jedi naslednjih narodov: Albanci, Američani, Avstrijci, Bosanci, Britanci, Čehi, Francozi, Grki, Hrvati, Italijani, Madžari, Nemci, Poljaki, Romi, Romuni, Rusi, Slovaki, Slovenci, Srbi, Ukrajinci, Židje
Ta projekt je nastal s finančno pomocjo Evropske unije v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006. Nacionalni organ Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Italija 2000-2006 je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Za vsebino dokumenta je odgovorna Mestna občina Nova Gorica in v nobenem pogledu ne izraža stališča Evropske unije.
